STAFILOKOKI so zelo prilagodljive, inteligentne okrogle bakterije iz razreda BACILOV, ki povzročajo GNOJNA VNETJA ali SEPSO, kožne ture, šen, furunkel, PLJUČNICO, vnetje, ran, oči, ušes, v nosu, ČREVESJU, nogah, rokah, ob nohtih, laseh in MENINGITIS ali vnetje možganske ovojnice. Tudi domače in BOLNIŠNIČNE okužbe MRSA, pri katerih antibiotiki NE pomagajo. STAFILOKOKI so sposobni hipne preobrazbe z medsebojno izmenjavo GENOV z MUTIRANJEM v neugodnih pogojih, tako da lažje preživijo. Od 40 vrst STAFILOKOKOV je daleč najpomembnejši in po celem svetu razširjeni zloglasni Stapylococcus aureus, od katerih so 20% MRSA sevi, odporni na antibiotike.

* Leta 1884 je nemški mikrobiolog Rosenbach opisal STAFILOKOK AUREUS (Staphylococcus aureus) ločeno od manj pogostega Staphylococcus epidermidis. Oba sta rada na KOŽI in v NOSU, okužita RANE in plastične KIRURŠKE vsadke, ortopedske PROTEZE, cevke, katetre in BOLNIŠNIČNE dihalne respiratorje. Na kirurški plastiki znotraj telesa ustvarjata neželeno rast BIOFILMOV.
* Ranice na KOŽI pokrivamo s HANSAPLASTOM ali gazo in jih NE praskamo. NOS pa umivamo, naravno razkužujemo in se ga čimmanj dotikamo.
* Za protimikrobno zaščito redno delamo ZAPER terapijo, uživamo vsak dan veliko C-vitamina in naravne antioksidante v surovi zelenjavi ter protivnetno mešanico ingver-kurkuma-čili v 'Sveti trojici'.

STAFILOKOK AUREUS ima veliko sevov in tipov, od čisto nedolžnih pa vse do potencialno smrtonosnih MRSA sevov zaradi odpornosti na ANTIBIOTIKE. Sevi se razlikujejo po vrsti bakterijskega EKSOTOKSINA, ki ga izločajo:
* CITOLIZINE ali hemolitične KRVNE toksine (α, β, γ, δ hemolizin), ki razkrajajo RDEČE krvničke ali ERITROCITE, telo dobi premalo KISIKA, ker manjka HEMOGLOBINA.
* LEUKOCIDIN je INVAZIN, ki razkraja LEVKOCITE (v nekaterih vrstah STAFILOKOKA AUREUS ga tvori nevarni (PLV) gen Panton-Valentine). Mehansko preluknja membrano T-limfocitov in makrofagov ter s tem sesuje imunski sistem.
* Toksin TOKSIČNEGA ŠOKA, ki povzroča vročino, zmedenost, slabost, bolečine v mišicah, glavobol, bruhanje in hud življenjsko nevaren imunsko-alergijski odziv telesa.
* A in B EKSFOLIATIVNI toksin kože, zgornja plast kože se v kosmih loči od spodnje in v plasteh odlepi, vneta koža izgleda starikavo rdeča kot zmečkan robček.
* Razne ENTEROTOKSINE črevesja A-E in G-O (najpogosteje A, C in D) z bruhanjem, drisko, izgubo elektrolitov z dehidracijo in bolečinami v trebuhu.

BOLEZNI teh TOKSINOV so različne zastrupitve ali SEPSA, tudi z neprimerno shranjeno HRANO, v kateri se razmnoži STAFILOKOK AUREUS. Gnojne okužbe kože, opeklin, kirurških in drugih ran, eksfoliativni dermatitis, življenjsko nevaren sindrom toksičnega šoka, osteomielitis ali gnojno vnetje KOSTI in sklepov, septični artritis, endokarditis (vnetje SRCA), meningitis (vnetje možganske ovojnice), CELULITIS, vnetje OČESNE veznice in srednjega UŠESA, šen, nekroza ali razpad mehkih tkiv in agresivna nekrotična PLJUČNICA. Pred 100 leti je bila v hudih primerih razvoja bolezni zaradi STAFILOKOKOV AUREUS smrtnost tudi do 80%.

STAFILOKOKI AUREUS so naravni prebivalci kože, NOSU, žrela in poraščenih delov in kožnih ranic pri TRETJINI zdravih ljudi. Včasih povzročajo TRDE, rdeče in na DOTIK občutljive BULICE globoko v PODKOŽJU (ognojke, FURUNKLE ali ture) in v NOSU. Ali pa vodne mehurčke, ki počijo, spodaj pa je rdeča koža. STAFILOKOKI AUREUS so tudi v ČREVESJU in vseh TELESNIH IZLOČKIH. Hudo je, kadar se nevarni sevi vnesejo GLOBLJE v telo skozi kožne RANICE ali kirurške RANE po posegih, z vstavljenimi katetri in z dihalnimi respiratorji. Rastejo na raznih operativnih kirurških VSADKIH in ortopedskih sklepnih PROTEZAH z ustvarjanjem BIOFILMOV. V domačem okolju se samookužba zgodi največkrat preko lastnih ROK z dotikanjem NOSU in praskanjem RANIC na telesu.

Med ŠPORTNIKI in OTROCI pa pride do okužb s STAFILOKOKI AUREUS v telesnem stiku s poškodovano KOŽO v vlažnih, toplih in neprezračenih prostorih.
1.Lahko gre za NEDOLŽNE seve STAFILOKOV AUREUS, ki NE izdelujejo EKSOTOKSINOV in so občutljivi na PENICILINU podobne polsintetične antiobiotike kot je METICILIN.
2.Lahko pa gre za NEVARNE in na ANTIBIOTIKE odporne MRSA seve s proizvodnjo različnih EKSOTOKSINOV.
3.Kot MRSA primer 5% od skupnih STAFILOKOKOV AUREUS izdeluje življenjsko nevaren LEUKOCIDIN (vrsta leukocitnih INVAZINOV) in z njim sesuje imunski sistem. Najprej opozorilno povzroči serije kožnih FURUNKLOV (bolečih ognojkov, tvorov ali turov). Ti so lahko predhodnik MENINGITISA (če so na GLAVI, lahko pride do vnetja možganskih ovojnic). Ali pa agresivne 'nekrozne' PLJUČNICE, ki je lahko usodna tudi za mlade in imunsko močne ljudi kot je spodaj opisan primer v Sloveniji.

Že leta 1944 so se nekateri sevi STAFILOKOKOV AUREUS prilagodili z odpornostjo na PRVI beta-laktamski antibiotik PENICILIN. Bakterijske MUTACIJE so stalno aktivne v obrambi pred pritiskom ANTIBIOTIKA. Različne ali iste vrste BAKTERIJ si za svoje preživetje izmenjujejo paketke GENSKIH informacij za skupno odpornost. Pred uvedbo PENICILINA so bile v težjih primerih tudi do 80% smrtne okužbe GNOJNIH RAN in PLJUČ s STAFILOKOKI, potem pa te nevarnosti ni bilo več. Kmalu pa so prvi sevi STAFILOKOKOV AUREUS že začeli izdelovati encim, ki razgradi PENICILINSKI beta-laktamski obroč in zgodovina se je z visoko smrtnostjo ponovila.

15 let za tem je bil kot rešilna bilka leta 1959 izdelan polsintetski penicilin z imenom METICILIN brez beta-laktamskega obroča, a je tudi ta STAFILOKOKE AUREUS premagal le za kratek čas. Na METICILIN odporni sevi in tipi STAFILOKOKOV AUREUS so dobili skupno zloglasno ime MRSA (meticilin resistant staphylococcus aureus). Še dandanes je MRSA velika grožnja v zdravstvu in v BOLNIŠNICAH, pa tudi v širši skupnosti. Kasneje so bili uvedeni še drugi METICILINU podobni ANTIBIOTIKI diklorsalicin, nafcilin in oksalicin. Različni sevi STAFILOKOV AUREUS so se jim v skupnem boju za preživetje različno prilagajali in z ustvarjanjem mnogih vrst MRSA so kmalu postajali ODPORNI tudi na njih.

MRSA nastane kot posledica dolgotrajne in prekomerne uporabe ANTIBIOTIKOV, ki pripelje do medsebojnega GENSKEGA sodelovanja STAFILOKOKOV AUREUS za preživetje. Med BAKTERIJAMI so ti najbolj dovzetni za GENSKE spremembe. Vse vrste STAFILOKOKOV AUREUS imajo 75-95% enako gensko zgradbo, razlikujejo pa se:
* v GENIH za tvorbo TOKSINOV in raznih encimskih beljakovin,
* 1% imajo različne tuje GENE drugih vrst bakterij ter nekaj
* LOKALNO mobilnih GENSKIH elementov kot so bakteriofagi in superantigeni (ti na splošno in trajno dražijo imunski sistem).

Nastanek MRSE je najbolj izrazit v BOLNIŠNICAH pri težkih bolnikih, kjer dobijo veliko različnih ANTIBIOTIKOV. V bolnišnicah se razvijajo na ANTIBIOTIKE odporne vrste HA-MRSA (H=hospital ali bolnišnica), ki se 90% prenašajo med PACIENTI preko ROK ZDRAVNIŠKEGA OSEBJA. Dotikajo se PACIENTOV z globokimi RANAMI po KIRURŠKIH posegih in so v stiku z njihovimi izločki. Žrtve pa so IMUNSKO OSLABLJENI bolniki z razvojem SEPSE ali vnetne zastrupitve s HA-MRSA, pri kateri antibiotiki NE pomagajo.
IZVEN BOLNIŠNIC pa se v ŠIRŠI SKUPNOSTI prebivalstva s pritiskom dolgotrajnega jemanja drugih vrst ANTIBIOTIKOV razvijajo v ljudeh drugačne odporne vrste CA-MRSA (C=community ali skupnost). Te se za 10 minut hitreje množijo in povzročajo okužbe mehkih tkiv, podkožja in pljuč. Širijo se preko ROK, NOSU in RANIC na KOŽI. Ogrožajo pa tudi mlade ljudi, ŠPORTNIKE in otroke, predvsem v toplih, vlažnih in neprezračenih prostorih kot so garderobe, tuširnice in telovadnice, ki so idealni za razvoj CA-MRSE.

Bolnišnični HA-MRSA imajo malo DRUGAČNO GENSKO ZGRADBO kot zunaj bolnišnični CA-MRSA, ki nastajajo med prebivalstvom. V BOLNIŠNICAH se dajejo drugačni in bolj rigorozni ANTIBIOTIKI ter njihove bolj pestre kombinacije kot pa v domači oskrbi. Do GENSKIH RAZLIK med raznimi vrstami bolnišničnih HA-MRSA pride tudi glede na namen posamezne BOLNIŠNICE (splošna, pljučna, ortopedska), ker se za razne bolezni dajejo različni ANTIBIOTIKI. Do specifičnih razlik pri obeh vrstah MRSE lahko prihaja včasih tudi glede na državo in kontinent.

*Enako hitro kot se med prebivalstvom razvija CA-MRSA se prilagaja tudi naš IMUNSKI SISTEM, ki pa je žal pri psihofizičnih naporih nekoliko oslabljen. Edino proizvodnja ustreznih novih vrst ANTIBIOTIKOV se NE razvija dovolj hitro, da bi aktualno sledila v korak s časom. Zato je naša odgovornost poskrbeti za spočito IMUNSKO VOJSKO telesne obrambe. IMUNSKI SISTEM ne sme biti kronično vzdražen, zato mora biti SLUZNICA in KOŽA kot 1.obrambna linija NARAVNE IMUNOSTI zdrava in NE sme dopustiti nepotrebnih vdorov PATOGENOV.

*Vrsta CA-MRSA v ŠIRŠI SKUPNOSTI prebivalstva ogroža MLADE in imunsko močne ljudi vključno s ŠPORTNIKI, homoseksualci, vojaškimi rekruti, policijskimi kadeti, zaporniki in ponekod tudi otroke v otroških vrtcih. Prenaša se enako preko telesnega stika z ROKAMI in skozi kožne RANICE v toplih in vlažnih prostorih. ROKE so pogosto v stiku z NOSOM, kjer se pri tretjini ljudi nahaja potencialno nevaren STAFILOKOK AUREUS kot običajen prebivalec KOŽE.

Razkužujemo KOŽO s pozornostjo na RANICE in POŠKODBE, ki morajo biti pokrite s HANSAPLASTOM ali bolj zračno z GAZO. Izmenično uporabimo za NARAVNO RAZKUŽITEV brez škodljive kemije:

* dermatološki JOD iz lekarne,
* tinkturi ČRNI OREH in PELIN (tudi uživamo, 30 in 15 kapljic)
* ekstrakt GRENIVKINIH PEČK (tudi uživamo, 10 kapljic v deci vode)
* pa kapljico eteričnega olja ČAJEVCA, razredčeno v žlički vode.

Kupimo 100 mini sterilnih gazic v lekarni (najmanjših) za 5 eur in z njimi nanašamo naravno razkužilo na RANICE in kožo. Za higieno POŠKODOVANE KOŽE pa skrbimo z umivanjem s pH nevtralnim milom SYNDET iz lekarne. RANICE namažemo z antiseptičnim BEPANTHEN mazilom z alantoinom za pospešeno celjenje kože. Nikoli NE uporabljamo agresivnih umetnih 'razkužil' s farmacevtskimi strupi in organskimi topili, ki se poceni dobijo v vsaki trgovini.

NE dotikamo se NOSU in se nato praskamo po RANICAH na koži brez da si vmes umijemo ROKE. NOS redno UMIVAMO tudi od znotraj, tako da mehansko odstranimo in izpihamo vse kosme, ki se vsak dan naberejo v njem. Občasno ga RAZKUŽUJEMO enako kot RANICE in poškodovano kožo. STAFILOKOK AUREUS pogosto naredi v NOSU trd in boleč izpuščaj (tur, tvor) ali FURUNKEL. Trda in rdeča oteklina je občutljiva na dotik, čez čas pa naredi mehurčke, poči z izcedkom in se lušči v plasteh. To so tipični znaki, da je na delu ena od vrst STAFILOKOK AUREUS. Bolj pogosta je tvorba na KOŽI kot na SLUZNICI in pogosteje pri moških kot pri ženskah. Najraje se naredi na GLAVI (obrazu in vratu), PRSIH in ZADNJICI. Kadar je FURUNKEL na GLAVI, se lahko STAFILOKOK AUREUS prenese na MOŽGANSKE OVOJNICE in povzroči MENINGITIS.

Redno delamo ZAPER terapijo in obe ZAPER tinkturi ČRNI OREH in PELIN uživamo skupaj s klinčkom. ZAPER je vedno pri roki za učinkovito protimikrobno zaščito. Redna ZAPER terapija skrbi, da se MIKROBI ne razraščajo v telesu. V ta namen RAZKISAMO tkiva z encimsko bogato SUROVO ZELENJAVO v razmerju 1/3 surove proti 2/3 kuhane in pečene hrane. Uživamo tudi 10 kapljic ekstrakta GRENIVKINIH PEČK dnevno za notranjo podporo telesu. Nikoli pa NE uživamo eteričnega olja ČAJEVCA, ta je le za ZUNANJE, enako kot dermatološki JOD. V lekarni imajo tudi JOD za grgranje, kar je odlična preventiva, ker se STAFILOKOK AUREUS preko GRLA naseli tudi v ŽRELU.

STAFILOKOK AUREUS se imenuje tudi 'zlati stafilokok', ker tvori komaj vidne RUMENE obloge 'medene barve' na KOŽI tik ob KORENU DLAČIC pod PAZDUHO in drugod. Če to opazimo, na isti način naravno RAZKUŽIMO tudi PORAŠČENE DELE KOŽE in LASIŠČE z jodom, grenivko, tinkturama in čajevcem. Kjer lahko, pa takšne DLAČICE začasno pobrijemo in se z RAZKUŽEVANJEM znebimo PONAVLJANJA RUMENIH 'medenih oblog' na KOŽI tik ob KORENU DLAČIC. Tako da se te NE vrnejo, tudi ko DLAČICE zrastejo. Ob KORENU DLAČIC so NEDOLŽNE vrste STAFILOKOKOV AUREUS. Vendar so vsi STAFILOKOKI zelo dovzetni za MUTACIJE oziroma gensko KRIŽANJE po različnih mehanizmih z bolj NEVARNIMI vrstami.

Leta 2003 je močan 21-letni športnik Ricky Lannetty na SOBOTNI tekmi prinesel zmago svoji ekipi. Naslednjo SOBOTO pa je bil MRTEV zaradi zunaj bolnišnične CA-MRSA okužbe ranice na ZADNJICI. V TOREK je začel BRUHATI, šolski zdravnik ga je poslal počivat zaradi 'PREBAVNIH motenj'. V ČETRTEK ga je trener na klic njegove mame peljal na preiskavo krvi. V PETEK ga je čedalje bolj KUHALA VROČINA. Ko je prišla k njemu mama, je bil smrtno bled in tako šibak, da so ga morali odnesti do avtomobila. Ko ga je pripeljala v bolnišnico, je že BRUHAL kri.

21-letni špotnik Ricky Lannetty nikoli prej ni bil resno bolan. Dobil je 5 antibiotikov, a mu niso pomagali, začel je URINIRATI KRI zaradi odpovedi LEDVIC. S helikopterjem so ga odpeljali na infekcijsko kliniko, a so mu v nekaj urah odpovedale LEDVICE, nato JETRA in SRCE se ni več odzvalo na oživljanje. Na obdukciji so odkrili RANICO na ZADNJICI (kjer se pogosto dela TUR ali FURUNKEL) in okužbo z nevarno zunaj bolnišnično CA-MRSA, odporno na ANTIBIOTIKE. Veliko primerov CA-MRSA je bilo v vseh teh desetletjih med rokoborci, sabljači, športnimi maserji in mladimi nogometaši.

Mnogim pri MRSI pomaga preživeti in ozdraveti novejši antibiotik VANCOMYCIN na osnovi GLIKOPEPTIDOV, ki je v protibakterijskem učinku malce počasnejši od prvotnih beta-laktamskih PENICILINOV. Včasih pa je vsaj deloma uspešen še kakšen iz starih vrst polsintetskih penicilinov, ki so nastali po tem, ko je METICILIN že odpovedal. Od maja 1996 so na Japonskem in v ZDA izolirane že prve tri vrste STAFILOKOKA AUREUS, ki so odporne tudi na novodobni glikopeptidni antibiotik VANCOMYCIN, ki je bil kot ZADNJE UPANJE pri MRSI trenutno še najbolj učinkovit. Na VANCOMICYIN odporne vrste STAFILOKOKOV AUREUS se imenujejo 'VISA': 'vancomicyn resistant staphylococcus aureus'. VISA je naslednja, na ANTIBIOTIKE še bolj odporna generacija od MRSA.

STAFILOKOKI AUREUS povzročajo tudi KVARJENJE neprimerno spravljene HRANE. Nekatere vrste izločajo ENTEROTOKSINE, ki povzročajo bruhanje in drisko z bolečinami v črevesju. Hrano čuvamo na hladnem in jo POKRIJEMO. Stare, postane in pregrete hrane NE uživamo. Pravilo je, da jo enkrat lahko pogrejemo, več pa ne, potem jo zavržemo. Več kot 2-3 dni ne sme biti kuhana hrana v hladilniku. Tudi če je še v redu, morda mikrobiološko NI več neoporečna. V prvih fazah razkroja se razraščajo v hrani GLIVE (kvasovke in plesni), nato pa še drugi MIKROBI kot so BAKTERIJE.

Nenavaden primer s hudim izidom izven bolnišničnega CA-MRSA, ki je imel gen za ustvarjanje LEUKOCIDINA vrste Panton-Valentine (PVL), ki uniči imunsko obrambo raznih LEVKOCITOV, se je leta 2006 zgodil v Sloveniji. 30-letni bolnik z močnim imunskim sistemom je zbolel za nekrotizirajočo PLJUČNICO in SEPTIČNIM ŠOKOM ter hudo LEUKOPENIJO (pomanjkanje LEUKOCITOV). Zadnje mesece je imel na koži pogoste FURUNKLE, v bolnišnico je prišel zaradi hudih bolečin v spodnjem delu trebuha. Med preiskavo trebuha je prišlo do poslabšanja z DIHALNO STISKO in vodo v PLJUČIH in SRCU ter septičnim ŠOKOM.

Na 12.dan je kljub popolni oskrbi in mnogim posegom, s katerimi so se borili za njegovo življenje, podlegel je zaradi PLUČNIH OKVAR in ODPOVEDI DIHANJA. Imel je tudi piogeni streptokok, ki povzroča običajno PLJUČNICO. Vendar je bil ta sekundaren napram agresivnemu CA-MRSA z genom za tvorbo Panton-Valentine (PVL) LEUKOCIDINA, ki je uničil imunsko obrambo in s tem povzročil RAZPAD PLJUČNEGA TKIVA ali 'nekrozo'. LEUKOCIDIN je EKSOTOKSINOM podoben toksin vrste INVAZIN, ki z ustvarjanjem večje strukture MEHANSKO prebije celično steno LEUKOCITOV, da odmrejo in lahko BAKTERIJE vstopijo v njihovo notranjost.

LEUKOCIDIN Panton-Valentine (PVL) izločajo samo CA-MRSA v širšem okolju, bolnišnični HA-MRSA pa ne. Na INVAZIVEN način se loti različnih vrst LEUKOCITOV kot imunskih obrambnih celic, telo pa se po njihovem razpadu NE more več braniti:

- LIMFOCITOV T (ki uničujejo bolne in okužene telesne celice),
- FAGOCITOV (požirajo mikrobe), naravnih celic ubijalk (varujejo pred patogeni),
- dendritičnih celic pomagalk (CD4+ in CD8+, ki predstavijo antigene T in B limfocitom).

* IMUNSKEMU SISTEMU lahko pravočasno pomagamo z RAZKISANJEM tkiv z uživanjem SUROVE ZELENJAVE (vsaj 1/3) in manj kuhane in pečene hrane (ne več kot 2/3). Skupaj z ZAPER terapijo in tinkturama dr. Clark. Tako se v BOLJ VITALNIH tkivih PARAZITI in MIKROBI nikoli NE morejo zares UGNEZDITI, razbohotiti in zažreti v tkiva.
* Agresivno se lahko RAZMNOŽUJEJO le v LOKALNO OSLABELIH TKIVIH, kjer najdejo obilje ORGANSKIH ODPADKOV za hrano. Kjer hrane NI dovolj, pa v glavnem mirujejo in jih IMUNSKI SISTEM lažje počisti, ker jih NI količinsko preveč in ima telo na voljo dovolj časa, ker v manjšem številu niso življenjska grožnja.

Pravočasna in redna ZAPER terapija je učinkovita podpora z OSEBNO BIORESONANCO, ki varuje tkiva z uničevanjem PARAZITOV. S tem pa je tudi manj njihovih TOKSINOV ne glede na to, za katere vrste se gre. PATOGENI mikrobi izločajo razne TOKSINE, s katerimi se prebijejo skozi tkiva in jih razgradijo, tako jih pretvorijo v mrtvo organsko snov, ki jo lahko použijejo in se množijo. Redno GRGRAMO žlico KISA (ali pa ščepec SOLI) v malo VODE, da naravno RAZKUŽUJEMO GRLO z odlepljanjem sluzi. BREZ ODVEČNE SLUZI se MIKROBI ne morejo zarediti v GRLU. Grizljamo ANTIOKSIDANTNE začimbnice kot so vse vrste kumine, komarček, janež, klinček, šetraj, koriander in kardamom.

Vse dokler se MIKROBI ne USIDRAJO v NOSU in v GRLU, pa se NE morejo širiti naprej v PLJUČA skozi sapnik ter v PREBAVILA skozi žrelo. Umivanje NOSU z mehanskim odstranjevanjem vsega, kar ne spada vanj, je vsakodnevna rutina, ki varuje pred naselitvijo MIKROBOV. NOS pa občasno tudi naravno RAZKUŽIMO. tako da vatirano palčko omočimo z JODOM iz lekarne, dermatološkim ali za grgranje. Za NOS sta oba v redu. Vsakih nekaj dni MENJAVAMO RAZKUŽEVANJE znotraj NOSU še s tinkturama črni oreh in pelin ter s kapljico eteričnega olja ČAJEVCA v žlički vode ali pa s kapljico EKSTRAKTA GRENIVKINIH PEČK.

S kapljico nerazredčenega EKSTRAKTA GRENIVKINIH PEČK namažemo NOS od znotraj. Ker je po umivanju še moker, se kapljica razredči. Vedno uporabimo samo NARAVNA SREDSTVA brez agresivne kemije umetnih razkužil. Tudi 3% VODIKOV PEROKSID iz lekarne, s katerimi lahko RAZKUŽIMO kuhinjske elemente in pult, lahko damo 1 kapljico tudi v umit NOS, na kožo ali pa na NOHT. Vodikov peroksid razpade na ogljikov dioksid in vodo, tako da nič ne ostane za njim. Varujemo tudi KOŽO vključno s poraščenimi deli in LASIŠČEM pred neželenimi naselbinami STAFILOKOKOV AUREUS in drugimi mikrobi.

Teslovi skalarni valovi so harmonični infromacijsko-energijski valovi, ki iz subtilnih globin obnavljajo pristno stanje življenja, kot je bilo pred nastopom motnje. Prebudijo samozdravilne moči in odpornost na neželene dejavnike. Prikličejo izpolnitev želja in življenjskih potreb.