PROTOZOJI so ENOCELIČNE praživali, podobno kot so BAKTERIJE in glive ENOCELIČNE rastlinice. PARAZITSKI tipi PROTOZOJEV povzročajo ZOONOZE (zoo=živali, proto=pra)), to so parazitske PROTOZOJSKE bolezni. Celice PROTOZOJEV so izrazito živalske, z izjemno razvitimi organeli za premikanje in drugimi specialno prilagojenimi organeli, ki jih bolj preprosti MIKROBI nimajo. PROTOZOJI so vsepovsod, v pitni vodi, odplakah, morjih, zraku, zemlji, živilih in v telesu ljudi in živali. Od okoli 50.000 vrst PROTOZOJEV je 32.000 vrst raziskanih, še enkrat toliko pa jih je izumrlih, zlati fosilnih vrst, ki tvorijo mikroskopska apnenčasta ogrodja podobno kot večji fosili. Od raziskanih PROTOZOJEV je okoli dve tretjini ali 21.000 prostoživečih v vodi tudi v obliki planktona in na kopnem vsepovsod v zemlji, kompostu in ribnikih. Njihove razmnoževalne spore ali oociste pa nosi veter po zraku.

Ena tretjina ali 11.000 pa je PARAZITSKIH protozojev, ki lahko živijo samo kot PARAZITI v drugih živih bitjih in niso sposobni samostojnega življenja v naravnem okolju. PARAZITSKI protozoji povzročajo različne bolezni DIHAL, PREBAVIL, MOŽGANOV, OČI, SRCA in OŽILJA, SPOLNIH in drugih ORGANOV, pa tudi kronične in težke bolezni s smrtnim izidom. PARAZITSKI PROTOZOJI se hitro množijo in zlahka sprožajo ZOONOZE ali PROTOZOJSKE bolezni, ker že samo nekaj posameznih spor ali oocist sproži bolezni. Nekateri so v telesu sposobni izredne prilagoditve, tako da se obdajo s telesnimi beljakovinami in jih imunski sistem sploh ne opazi. PARAZITIRAJO lahko notranjost celic ali medcelično tekočino, pa tudi telesne tekočine kot sta kri in limfa, votle organe, oči in možgane.

Ena od njih je tudi MALARIJA, ki jo povzroča enocelični protozojski KRVNI PARAZIT Plasmodijum falciparum, ki se naseli v notranjosti rdečih krvničk ali eritrocitov in jih uniči. Ko te počijo, telesu zmanjka kisika in organizem preplavljajo smrtno nevarni napadi vročine in mrzlice. Pri nas pa je ena od zelo pogostih PROTOZOJSKIH bolezni SPOLNA BOLEZEN trihomoniaza, ki jo povzroča PROTOZOJ Trichomonas vaginallis z napadom na UROGENITALNI trakt obeh spolov. Prenaša se s spolnimi stiki, pa tudi posredno v stiku kože in oblačil. Pri MOŠKIH lahko povzroča pekoče in boleče uriniranje zaradi VNETJA SEČNICE, lahko pa tudi bolečino pri ejakulaciji, če se vnetje naseli na odvodih iz PROSTATE. Poveča možnost za razne bolezni PROSTATE vključno z rakom.

Letno je 160 milijonov novih TRIHOMONIAZ diagnosticiranih po vsem svetu. Pri ŽENSKAH pride do hudega bolečega in pekočega vnetja nožnice z obilnim rumenkastim izcedkom zoprnega vonja, ki se lahko prenese na jajcevode in vpliva na prezgodnji porod in manjšo težo novorojenčka. Povzroči lahko tudi PLJUČNICO, BRONHITIS in celo USTNE RAZJEDE. Trichomonas vaginallis je zelo razširjen v razvitem zahodnem svetu. V telesu je lahko dolgo časa neopazno v mirovanju. V akutnih spremembah telesa s psihofizičnimi preobremenitvami in zakisanjem pa se lahko TRIHOMONIAZA razbohoti v nevarno in zelo nadležno SPOLNO bolezen, ki se zdravi z lokalnim in sistemskim antibiotikom pri obeh spolih. Premika se z bički in repom, s katerimi vesla in plava v tkivni tekočini.

Zaper Zaperino terapija je dragocena preventivna in kurativna pomoč za Vibracijsko samozdravljenje tudi v primeru težav s PROTOZOJI. Pomembna je redna zaper terapija, ker so vsepovsod in jih lahko vedno znova zopet dobimo. Veter raznaša njihove trpežne spore in oociste, ki lahko mesece vzdržijo ekstremne razmere. Ko pridejo skozi dihala, sluznico in skozi kožo v telo, pa se razvijejo v PROTOZOJSKEGA PARAZITA. Imajo zapleten ciklus razvoja skozi SPORE in značilne OOCISTE z zelo trdno zaščitno membrano, podobno kot večji paraziti skozi jajčeca in njihove stadije. Enako tudi mnogi PARAZITSKI PROTOZOJI včasih potrebujejo več gostiteljev. V telesu so lahko PROTOZOJI dolgo prisotni neopazno. Ko se nekje ugnezdijo in prilagodijo na okolje, pa se v ugodnih razmerah nenadoma razmnožijo in povzročijo težave in bolezni.

Amebni PROZOZOJ okuži ČREVESJE okoli 35-50 milijonov ljudi vsako leto, z okoli 55.000 smrtnimi primeri po vsem svetu. Včasih je samo neželeni prebivalec črevesja, pri vsakem desetem človeku pa se razbohoti in nastanejo hude razjede in globoke rane na koncu tankega in v DEBELEM ČREVESJU. Sprošča encime za INVAZIVNO prodiranje skozi epitelij ali zaščitno plast ČREVESNE SLUZNICE. V gnojnih vnetjih še naprej AGRESIVNO uničuje ČREVESNO STENO, kasneje pa se po krvnem obtoku razširi po vsem telesu in povzroča ognojke tudi v JETRIH, PLJUČIH, VRANICI in v MOŽGANIH. Skozi tkiva potuje brezkompromisno in uničuje tudi IMUNSKE CELICE, ki pridejo na pomoč.

Hrani se tudi z RDEČIMI KRVNIČKAMI, tako telesu odvzema kisik in razkraja tkiva, v katerih živi. Bolezen se imenuje AMEBNA GRIŽA ali AMEBIAZA. Povzroča nelagodje v trebuhu, krvavo drisko, BOLEČINE v desnem zgornjem PODREBRJU in celo pri DIHANJU, visoko VROČINO in sili na KAŠELJ.Površje Antamoebe histolytica je v celoti prepleteno s koreninam podobnimi nožicami za agresivno premikanje skozi tkiva, parazit je amebni korenonožec. Prenaša se s sporami v tleh, živilih, vodi, blatu okuženih, pa tudi spolno in preko prstov z dotikanjem ust ob neželenem zaužitju amebnih spor.

Zelo razširjen PROTOZOJSKI parazit DVANAJSTERNIKA in TANKEGA črevesja povzroča GIARDAZO. Občutna je kot splošna bolezen z vročino, napenjanjem v TREBUHU, vnetji v PREBAVILIH in ŽOLČNIKU, DEHIDRACIJO, včasih pa tudi z DRISKO ali hujšanjem. Kadar se v črevesju razraste, zasede tako veliko površino, da je moteno vsrkavanje hranil skozi črevesno steno. Preden se pritrdi, pa plava in se premika z dolgimi bički, ki služijo kot vesla. Prenaša se z živili in vodo, tudi v ribnikih in vodnjakih ter v stiku z iztrebki ljudi in živali kot so mačke, psi, ptiči, govedo, ovce, koze in srnjad. Za okužbo je dovolj že zaužitje 1-10 spor. Giardia lamblia je ODPOREN na KLOR, zato pogosto okuži tudi MESTNI VODOVOD. Naseljuje samo DVANAJSTERNIK in TANKO ČREVO, kjer lahko povzroča precejšnje nelagodje in težave z NAPIHNJENOSTJO TREBUHA. Nikoli pa se ne preseli v druge organe, zato PROTOZOJ Giardia Lamblia NI življenjsko nevaren tako kot Antamoeba histolytica.

Pri 1% človeškega prebivalstva naseljuje DEBELO in SLEPO črevo PARAZITSKI PROTOZOJ Ballantidium colli, ki v akutnem stanju povzroča EKSPLOZIVNE DRISKE vsakih 20 minut. Z drisko se iz telesa izloči, vendar se težave lahko ponovijo. Včasih se zgodi, da akutne okužbe preluknjajo DEBELO ČREVO, kar je ŽIVLJENJSKO NEVARNO zaradi ZASTRUPITVE. V črevesju se Ballantidium colli dolgo časa prilagaja preden se razraste in uniči črevesno sluznico z izločanjem proteolitičnih encimov. Na veliko zajeda PRAŠIČE, zato mora biti svinina dobro prekuhana ali pečena. Povzroča tudi vnetja SLEPEGA črevesa. Lahko pa je samo neželen gost črevesja zgolj z občasno drisko. Plava z migetalkami in se NE pritrdi na ČREVESNO STENO tako kot Giardia lamblia. Od živali PARAZITIRA debelo in slepo črevo PRAŠIČEV, pa tudi PODGAN in drugih sesalcev. Okužba se najbolj prenaša z onesnaženjem preko vode, živil, ljudi in neposredno v stiku s PRAŠIŠČJIMI ali človeškimi iztrebki.

Krvni PROTOZOJSKI parazit Trypanosoma cruzi povzroča KARDIOMIOPATIJE, to so različne srčne bolezni, ki vodijo v POŠKODBE SRCA, na koncu velikokrat s smrtnim izidom, kar se vse skupaj imenuje Chagasova bolezen. V SRCU poškoduje celice in sproži VNETNI ODZIV, telo pa skuša zakrpati škodo  s SRČNO FIBROZO, ki ustvarja odebeljene zatrdline nefunkcionalnega tkiva. Druga motnja je TROMBEMBOLITIČNI SINDROM, pri katerem se s TROMBOZO tvori strdek, ustvarja EMBOLIJO in zamaši srce. Smrtni izid lahko izzovejo štirje dejavniki:

• huda aritmija,
• zastoj srca zaradi razširjenih prekatov,
• srčna fibroza ali zatrdelo srčno tkivo,
• vnetje srčnih prekatov (muralni endokarditis).

Pride lahko do odseljevanja parasimpatičnega živčevja ali denervacije srca, kar lahko povzroči nenadno smrt zaradi hude SRČNE ODPOVEDI.

Naslednja nepravilnost SRCA, ki jo povzroča PROTOZOJSKI PARAZIT Trypanosoma cruzi pa je repolarizacija srčnih prekatov, kar se na EKG pokaže kot T-val. SRCE se ne more sprostiti med dvema srčnima utripoma, da bi se načrpala kri za naslednji srčni utrip. Včasih pride do ISHEMIJE SRCA, to je pomanjkanje KISIKA in ODMRTJA DELA SRCA vsled zožane arterije zaradi EMBOLIJE ali TROMBOV (krvni strdki), v povezavi z angino pektoris. AKUTNA faza Chagasove bolezni SRCA in OŽILJA je 2 tedna do 2 meseca z utrujenostjo, otekanjem, vročino in disko. KRONIČNA faza nastopi 10-30 let po kasneje s POPUŠČANJEM SRCA, bolečinami v trebuhu, zaprtjem, vnetjem živcev ali nevritisom in okvarami osrednjega živčevja, ki vodijo v demenco in zmedenost. Letno zboli za Chagasovo boleznijo 7-8 milijonov ljudi, okoli 12.500 pa je smrtnih primerov, največ v Mehiki in srednji in južni Ameriki, vse več pa tudi v Evropi in ostalih kontinentih.

Zaradi potovanj in selitev ljudi se Chagasova bolezen vse bolj v porastu pojavlja tudi v Evropi in po vsem svetu. PARAZITSKI PROTOZOJ Trypanosoma cruzi prenaša 130 vrst KRVOSESNIH STENIC vrste Triatominae, ki se prihajajo PONOČI napit krvi (podobno kot klop v gozdu), na mestu pika pa nastane rdeča oteklina. Kužni so njihovi iztrebki, ki jih STENICA izloči takoj ko se napije krvi. Trypanosoma cruzi pa prenese v telo že sam stik z njenimi iztrebki, na primer v dotiku okuženih rok skozi očesno veznico, pri čemer zateče oko. Tudi Charles Darwina so na njegovem popotovanju po Argentini leta 1835 neko NOČ napadle STENICE Triatomine, kasneje pa je trpel dolgotrajno SRČNO-ŽILNO bolezen in je umrl zaradi POPUŠČANJA SRCA leta 1882. Povezava KRVOSESNIH STENIC s Chagasovo boleznijo je bila odkrita šele leta 1909. Namreč 60-70% ljudi nikoli ne razvije kronične faze bolezni. Le pri 10% ljudi gre SRCE takoj v razvoj življenjsko nevarno kronično fazo. Pri 20-30% ljudi pa se šele v par desetletjih razvije kronična bolezen SRCA, četrtina od njih se konča s smrtnim izidom. Bolezen podobno napada tudi srce in tkiva 150 vrst toplokrvnih živali.

Med najbolj razširjenimi na svetu pa je amebni PARAZITSKI PROTOZOJ Acanthamoeba. Razjeda sprednji del ROŽENICE v OČESU s hudim, zelo BOLEČIM in nevarnim VNETJEM, ki poškoduje OČI in lahko privede do OKVARE VIDA ali SLEPOTE. Najpogosteje napade uporabnike KONTAKTNIH LEČ zaradi nepravilnega razkuževanja ali pa plavanja v morju in bazenih kar z LEČAMI, pri čemer se LEČE okužijo z Acanthamoebo. Okužba se razvija v tanki plasti med lečo in očesom, od koder vstopa v OČESNO ROŽENICO. Bolezen OČI se imenuje AKANTAMEBNI KERATITIS, v Ameriki vsako leto OSLEPI zaradi njega vsaj 100 ljudi, veliko več pa jih utrpi samo delno poškodbo VIDA. Acanthamoeba se nahaja se prav povsod v vodi, celo v morju, kloriranih bazenih, odplakah, zemlji, zraku, celo v ustekleničeni vodi in vodi iz pipe. Prisotna je v klimatskih napravah, zobnih ambulantah in bolnišnicah. Naseljuje kožo, nos, in grlo skoraj vseh ljudi, večino živali (sesalcev) in tudi rastline.

Druga hujša bolezen najbolj razširjene PROTOZOJSKE PARAZITNE amebe Acanthamoeba pa je bolezen CENTRALNEGA ŽIVČNEGA sistema z GLAVOBOLOM, EPILEPSIJO in DUŠEVNIMI motnjami. Acanthamoeba vstopa skozi krvno-možgansko pregrado in z VNETJEM napada MOŽGANE (posnema encefalitis) in MOŽGANSKE OPNE (posnema meningitis). Akutna vnetna poškodba ŽIVČNIH CELIC ali NEVRONOV je pri ljudeh s pomanjkanjem imunskih T-limfocitov lahko smrtna v nekaj dneh.

Tretja težava pa je, da v PARAZITSKI PROTOZOJ Acanthamoebo vstopajo in se v njej množijo tudi LJUDEM NEVARNE BAKTERIJE kot so Legionella pneumophilia, Psudomonas aeruginosa, Esterichia colli in Staphiloccoccus aures in se namnožijo. Pri tem pa se razvija ODPORNOST teh nevarnih bakterij na ANTIBIOTIKE. Glede na vsesplošno razširjenost Acanthamoebe je ta PARAZITSKI PROTOZOJ tudi obsežno skladišče patogenih bakterij, ki jih prinese s seboj v telo človeka. Zato je dr. Clark svetovala po 3 cikluse zaper terapije po 7 minut z dvema 20 minutnima pavzama, da se uničijo tudi ti prišleki, ki se sprostijo iz prvotno uničenih parazitov.

Znotrajcelični PROTOZOJSKI PARAZIT Cryptospodium parvum povzroča obilno vodeno drisko po 10 krat na dan in ogroža telo zaradi DEHIDRACIJE  in pomanjkanja ELEKTROLITOV. Je ZNOTRAJCELIČNI PARAZIT črevesne stene in resic v TANKEM črevesju. Celice počijo, kar ustvarja RAZJEDE. Spremna težava je TRDOVRATEN KAŠELJj, ki nikakor ne odide. Je najbolj pogost povzročitelj KRATKOTRAJNIH ČREVESNIH TEŽAV s prebavnimi motnjami in DRISKO v modernem svetu. Nahaja se v prebavilih in dihalih večine mačk, psov, ovc, koz, glodavcev, goveda, ptičev, rib in plazilcev. Okužbo povzroči že samo 10 oocist ali spor, okuženo govedo pa izloči dnevno kar 10.000.000.000 oocist. Iztrebki in odplake onesnažijo površinske vode, te pa pridelke in živila.

V odplakah je celo do 14.000 oocist ali spor na liter, v površinskih vodah pa 5.800 na liter, preko katerih lahko pridejo na pridelke. Cryptospodium parvum velikokrat okuži PITNO VODO, ker je zelo ODPOREN na KLOR, v naravi pa reke, jezera, bazene in morje. Vir okužb skozi kožo in dihala je tudi NEPREDELAN KOMPOST, pri njegovem obračanju bi morali nositi rokavice in zaščititi dihala. Leta 1993 je v Ameriki zbolela zaradi okužbe pitne vode s KRIPTOSPORIDIJI polovica prebivalcev mesta Milwaukee, to je kar 400 tisoč ljudi, 52 pa jih je umrlo. Leta 2008 pa je v grofiji Northamptonshire v Angliji zaradi KRIPTOSPORIJEV zbolelo 33 ljudi, ker je bil v rezervoarju z vodo mrtev okužen zajec.

Teratogeni PROTOZOJSKI PARAZIT Toksoplasma gondii povzroča okvare novorojenčkov zaradi okužbe matere med nosečnostjo in sicer samo v primeru, ko ni že prej prebolela TOKSOPLAZMOZE, ker v tem primeru še nima PROTITELES. Leta 1982 je imelo PROTITELESA 50-60% prebivalstva Srednje Evrope, v starosti 30-40 let. Sedaj je prekuženost manjša zaradi vse bolj sterilnega življenja. Za TOKSOPLAZMOZO lahko zboli vsak človek, občutna je vročina, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah, vnetje in otečenost vratnih bezgavk. Poškoduje lahko SRCE, PLJUČA, JETRA in MOŽGANE, še posebej pri NOVOROJENČKIH. Za svoj popolni razvoj potrebuje TOKSOPLAZMOZA mačko, nevarni so MAČJI IZTREBKI. Mačke pa se okužijo od MIŠI in PTIČEV oziroma mesno hrano okuženih živali, kadar ni dovolj prekuhana. Boljše je, da mačke hranimo s konservami.

Enocelični PARAZITSKI PROTOZOJI podobno kot mnogi večcelični paraziti potrebujejo za zaključen razvojni ciklus v odraslega parazita, velikokrat kar po več gostiteljev. Prenašajo jih lahko insekti, okužene domače in divje živali in ljudje. Njihove spore ali oociste so povsod okoli nas podobno kot spore GLIV in BAKTERIJ. Redna zaper terapija je dragocena pomoč v premagovanju mnogih izzivov z raznovrstnimi paraziti. Skupaj s črnim orehom, pelinom in klinčki pomaga okrepiti notranje obrambne moči z uničenjem parazitov vseh vrst in s tem zmanjšanjem njihovih toksinov. Še posebej je to pomembno v začetnih stadijih, ko se paraziti še niso tako namnožili, da bi lahko hudo poškodovali tkiva. Kadar pa so tkiva poškodovana in spremembo biokemije in strukture, pa poleg uničenja PARAZITOV potrebujejo še čas, da se obnovijo in zacelijo. https://www.zaper-zaperino.si/

Dr. Clark je k zaper terapiji priporočala zeliščno podporo, ker noben zaper na svetu ne posega v črevesje, uniči pa vse parazite, ki pronicajo skozi črevesno steno. Za parazite v črevesju si lahko pomagamo tudi z izvlečkom GRENIVKINIH PEČK. Uspešno uničuje glive, to so plesni in kvasovke, pa tudi vse druge PARAZITE vključno z enoceličnimi praživalmi ali PROTOZOJI. Vzame se 10 kapljic izvlečka GRENIVKINIH PEČKv deci vode s hrano ali brez. PARAZITE pa čisti iz črevesja in prebavil tudi uživanje SUROVE RDEČE PESE, tanko narezane, ni je potrebno sočiti.

Ne glede za kakšno vrsto PARAZITA gre, nikoli ne utrpijo škode vsi ljudje, temveč običajno v še tako hudih primerih največ 10-20%, od katerih jih večina ozdravi. V spletu okoliščin telesne in duševne šibkosti jih podleže sorazmerno majhen del, ponavadi v desetinkah odstotka. V soočenju s paraziti potrebuje telo uravnotežen imunski sistem, ki ni stalno iritiran zaradi prostih radikalov, vnetij in zakisanja. Zato se proti tihim vnetnim žariščem borimo vsak dan z uživanjem 'Svete trojice', ki naravno zavira vnetni COX encim brez da stanjša sluznico, ki je prva obrambna linija.

Za uravnotežanje imunskega sistema skrbimo z uživanjem 'Svete trojice', v kateri mleti in posušeni ingver, kurkuma in čili naravno delujejo na zaustavljanje tihih vnetnih žarišč z zaviranjem vnetnega COX encima. Obenem pa imajo te sestavine lastnosti, da blagodejno redčijo kri. Tako so imunske celice bolj gibljive in hitre v obrambnih nalogah telesa. Tako delujeta tudi česen in hren. Česen narežemo in pustimo nekaj minut na zraku, da se ŽVEPLOVE SPOJINE cisteinskih sulfoksidov pretvorijo v ALICIN z značilnim vonjem in klinično dokazanim delovanjem. Naravno ŽVEPLO deluje izrazito protiarazitno.

Vrhunski Alkivita zaperji